Gledam mojstra Albina in iz starega spomina

ponavljam besede zahvale

za stare in nove barvne vertikale

  Pesnik Tone Pav�ek - 1997

Albin Lugari� je ptujski slikar.Od vseh ustvarjalcev, ki so �iveli in slikali v starem mestu ob Dravi, nobeden ne zaslu�i tega naziva v tolik�ni meri kot Lugari�. Na Ptuju je bil rojen, tu je pre�ivel otro�tvo in mladost, tu je u�il, tu ustvarja ze skoraj pet desetletji. Staro mesto in ptujska okolica sta zaznamovala Lugari�evo slikarstvo, slikar pa se je zavezal pokrajini in ljudem v tem koncu slovenske de�ele.

Zahtevno je ustvarjati na Ptuju. Danes je to mesto na obrobju likovnega dogajanja (ne zna predstaviti Sloveniji in svetu, kaj vse se dogaja v njem), zato pa je njegova preteklost in sedanjost likovno bogata. Slikarja na vsakem koraku vabi in sili k primerjanju in preverjanju svojega ustvarjanja z deli starih mojstrov. Lugari� se tak�nim sre�anjem ne izmika v razgovorih s predhodniki i��e odgovore na mnoga vpra�anja, saj je za prijateljevanje z kolegi iz lastne generacije na Ptuju malo prilo�nosti.

Danes Lugari�u delajo dru�bo kipar Viktor Gojkovi�, mojster fotografije Stojan Kerbler in drugi ptujski umetniki.Nedavno pa je na Ptuju ustvarjala kar trojica slikarjev. Najstarej�i je bil Jan Oeltjen (1880 - 1968), ki se je prvi poslovil od skupine.Kmalu zatem je v tragi�nih okoli��inah preminil �e Janez Me�an (1897-1972) .Trije umetniki so bili po zna�aju in slikarskem pristopu zelo raznoliki, povezovalo pa jih je bivanje v istem mestu in vse so navdihovale rahlo oto�ne Haloze. Leta 1962 je Jo�e Curk zapisal o treh sopotnikih �Tako je zdru�ila �ivljenjska usoda troje umetnikov od katerih je vsak po svoje zanimiv saj je Oeltjen najoriginalnej�a, Me�an osrednja, Lugari� pa najve� obetajo�a umetni�ka osebnost.�

Takrat je bil Lugari� �e na za�etku ustvarjalne poti .Ob markantni osebnosti Jana Oeltjena in ob izredni priljubljenosti Janeza Mezana so bile Lugari�eve slike iz petdesetih in �estdesetih let vsaj v domacem mestu skorajda prezrte. Bolj kot na Ptuju so ga ocenjevali, kadar se je predstavil v Mariboru. Po letu 1972 pa je Lugari� ostal v mestu edini slikar in vsa pri�akovanja doma�e publike so se usmerila vanj. Vrh vsega je bil najprej u�itelj na osnovni soli, po Me�anovi upokojitvi pa je prevzel profesuro na ptujski gimnaziji. Vzgojil je mnogo generacij, ki jih je u�il opazovati in razumevati ptujsko kulturno dedis��ino, sodobno likovno umetnost pa jim je predstavljal tako, kot jo je do�ivljal sam in kot se zrcali v njegovih slikah.

V skoraj pedesetih letih slikanja je postal Lugari� izredno priljubljen umetnik.. Podrobna evidenca njegovih del v zasebni lasti najbr� ne bo nikoli narejena, saj na Ptuju skorajda ni hi�e, ki je ne bi krasila vsaj ena Lugari�eva slika, veliko pa jih je tudi po drugih slovenskih, predvsem po �tajerskih krajih. �Nekateri me imajo radi�, pojasnjuje slikar. Vendar je za tolik�no priljubljenost potrebno poiskati vzroke tudi v Lugari�evi navezanosti na svet realnosti. Lugari� je ustvarjalec, ki ostaja zvest predmetni razpoznavnosti .Tudi njegova zahtevnej�a likovna razmi�ljanja se niso odmaknila od �varnega brega� in realisti�no zasnovanega slikarstva. Kolikor pa je bilo Lugari�evih sprehodov v svet abstrakcije, so taksna dela pove�ini ostala v njegovem doma�em ateljeju.

Lugari�eve umetni�ke usmeritve ne ka�e pripisati zgolj njegovi osebni konservativnosti ali obrobnosti kraja, v katerem �ivi. Nekateri pisci pojasnjujejo zavezanost predmetnosti, ki je lastna vsem ptujskim slikarjem, z ne�im skorajda neopredeljivim, kar se skriva za starimi ptujskimi zidovi , v pokrajini, kjer vladajo starodavna izro�ila. Lugari� pa pripada s kolegi svoje generacije tudi sir�emu mariborskemu likovnemu krogu, ki se vse do sodobnosti ni odrekel figuri in krajini. �eprav se zdi prva razlaga preve� misti�na, pa v ptujski pokrajini resni�no obstaja nekaj, �emur so se podredili vsi, ki so slikali v tem okolju. Morda je to najlep�e videti pri Oeltjenu . Iz tr�atega, v severni Nem�iji rojenega slikarja, ki je sprva uporabljal trde barvne prehode, te�ke rjave tone, najve� pa je dosegel v ekspresivni �rno-beli grafiki, se je po preselitvi na Ptuj spremenil v liri�nega krajinarja in figuralika, ki je tudi like iz svoje zgodnej�e grafike prena�al na platno v ne�nih barvah in v poeti�nem razpolo�enju. Mladostno severnja�ko ostrino sta prekrili milina in oto�nost halo�ke de�ele,ki je kot meglica prepredla Oeltjenova platna.. Tako je do�ivljal ptujsko pokrajino v daljnem Jaderbergu rojeni slikar. Liri�no in sanjavo vzdu�je je ob prikritih strasteh tudi zna�ilnost Miheli�evih platen iz njegovega komaj �tiriletnega ptujskega obdobja, v katerem je znameniti umetnik �odkril� halo�ko pokrajino in jo �utrdil v na�i zavesti�. Tudi na velikih platnih Du�ana Kirbi�a, ki ga radi ozna�ujemo za najmlaj�ega med �ptujskimi slikarji�, je v mra�nih upodobitvah ptujske okolice �utiti sled oto�nosti in nostalgije Albina Lugari�a, ki je zrasel iz te zemlje in ji posvetil vse svoje umetni�ke mo�i, pa je ptujska pokrajina zaznamovala �e v mladosti.

Ob takih razmi�ljanjih dobi vpra�anje � lokalizma� in � provincializma� povsem nov prizvok.Vse premalo so raziskane regionalne struje, na katere ne vpliva samo mnogokrat skromno intelektualno okolje in nezahtevno ter konservativno ob�instvo, pa� pa tudi zna�aj pokrajine. Po tak�nih raziskavah, ki bodo prav gotovo z ve�jo poglobljenostjo sledile uvodnim razmi�ljanjem , bo mogo�e tudi Albina Lugari�a, ki je predvsem krajinar, trdneje umestiti v preglede sodobnega slovenskega slikarstva .Ob mnogih Lugari�evih ptujskih in halo�kih motivih, ki v njegovem opusu prevladujejo, so od prve polovice petdesetih pa do prve polovice osemdesetih let nastali trije ciklusi istrskih in obmorskih krajin, v katerih prevladuje povsem druga�no razpolo�enje. Prav ob primerjavi teh tako razli�nih slik se nam Lugari� predstavlja kot ob�utljiv krajinar, ki zna dojeti zna�aj de�ele, v kateri je postavil slikarsko stojalo.

LETA �OLANJA

Lugari�evo nagnjenje do umetnosti je v gimnaziji prvi opazil Drago Hasl, sicer glasbenik, ki je bil dolga leta med najpomembnej�imi ptujskimi kulturniki. Bil je dober pedagog, ki je mladim znal pribli�ati vse zvrsti umetnosti.Prvi poduk o risanju pa je Lugari� dobil pri Francetu Miheli�u, ki je bil med leti 1936 in 1941 profesor na ptujski gimnaziji. V �asu vojne se je mladi ptuj�an �olal v Gradcu na umetno-obrtni �oli, leta 1946 pa je bil sprejet na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani.Tam se je ponovno sre�al s Francetom Miheli�em, ki je bil takoj po ustanovitvi akademije nastavljen za profesorja. Lugari�a so na akademiji pou�evali se Bozidar Jakac, Gojmir Anton Kos, Slavko Pengov, Nikolaj Pirnat in Marij Pregelj. Po diplomi leta 1950 je �e dve leti obiskoval sprecialko za slikarstvo pri Gojmiru Antonu Kosu. �eprav so bila prva povojna leta v znamenju socialisti�nega realizma, so bili prvi ljubljanski profesorji vendarle u�enci zagrebske akademije, kjer so jih vzgajali ob mo�nem naslonu na m�nchensko in francosko slikarstvo.Tako se je �e prvim generacijam ljubljanskih �tudentov odprla predvsem problematika barvnega realizma, raziskovanje barve pa je mladi Lugari� lahko se poglabljal v letih specialnega �tudija.

Seveda pa se nam zastavi tudi o�je vpra�anje Lugari�evih mladostnih vzorov. V gimnaziji je bil to France Miheli�, ki ga je u�il osnov risanja. Lugari�a lahko v vseh njegovih obdobjih ozna�imo za temperamentnega kolorista, olje pa za njegovo poglavitno tehniko. Kljub temu ostaja risba stalna spremljevalka njegovega dela. Redko jo je videti na razstavah, �e manjkrat je bila publicirana, ljubitelji njegovega slikarstva pa je praviloma sploh ne poznajo.Pa vendar se Lugari� pripravlja na vse velike kompozicije v olju z risbo. V tihih ve�ernih urah nastaja na stotine studij. V njih se zrcalijo Lugari�eva likovna razmi�ljanja, od katerih mnoga niso bila nikoli realizirana v olju. Lugari�eve risbe so odraz trde in v �oli privzgojene delovne discipline. Tu se nam slikar predstavlja kot kontemplativna osebnost, kar ob velikih slikah v olju radi spregledamo, ker prihaja na njih do izraza predvsem silovitost njegove poteze in barvna �ivahnost. Vendar risba na Lugari�evih slikah �dolo�a mesto barvi in artikulira kompozicijski ritem podobe�. V Lugari�evih risbah prednja�i figuralika, tudi v tistih razdobjih, ko je slikar v olju upodabljal izklju�no krajino. Lugari� ri�e s svin�nikom, ogljem, tu�em, rad pa ima risbo s �opicem. V njej se kot v olju izraza s �iroko in vehementno potezo. V zgodnjih risbah najdemo mnoge, ki so blizu Miheli�u, Pirnatu ali Oeltjenu. Skupina risb iz nekaj zadnjih let ponavlja �e znane upodobitve �ena in mo� pri kme�kih opravilih in v zna�ilnih dr�ah ali pri po�itku po opravljenem delu. Vendar se je na teh listih uveljavila sklenjena in samozavestno potegnjena �rta. V opusu na�tejemo zelo malo grafik in kolikor jih je, nosijo zgodnjo letnico nastanka. Mladi umetnik se je �e zgodaj opredelil za �isto slikarstvo, pri �emer so mu bile v veliko vzpodbudo barvne studije Gojmira Antona Kosa. Bolj neposredno pa se v nekaterih Lugari�evih delih odrazajo zgodnej�a Pregljeva dela, v katerih je slikovna ploskev raz�lenjena v mozaik �istih barvnih lis. V enaki meri kot ljubljanska akademija in njeni profesorji so bili Lugari�evi u�itelji nekateri klasiki evropske moderne, predvsem C�zanne. ln �e smo �e v uvodu toliko poudarjali Lugari�evo predanost halo�ki in ptujski pokrajini, ne smemo prezreti Oeltjena, ki ga slikar visoko ceni, morda najbolj med vsemi, ki so kdaj ustvarjali na Ptuju. Ni brez osnove trditev, da Lugari� svoj izraz �zavestno navezuje na Oeltjenovo slikarstvo� V slovenskem povojnem slikarstvu so petdeseta leta predstavljala pomembno prelomnico. Popustil je pritisk socrealizma. Slikarji so po ve� letih spet smeli potovati na zahod, najraje so si izbirali Pariz. Mladi so lahko spoznali umetnine, o katerih so dotlej le sli�ali ali pa so si jih ogledovali na redkih in ne vedno zanesljivih reprodukcijah. Tudi Albin Lugari� je leta 1956 dva meseca pre�ivel v francoski prestolnici. Brez dvoma je potepanje po pari�kih muzejih in galerijah naredilo velik vtis na mladega ustvarjalca.�e sku�amo primerjati tisto, kar je nastalo v njegovem ateljeju pred letom 1956 in po njem, opazimo predvsem nekolikanj rouaultovsko omejevanje barvnih Ploskev s temnimi konturami, ki postanejo nosilke kompozicije Tak�ne so Lugari�eve upodobitve �ena iz druge polovice petdesetih let. Poudariti pa je treba, da je Lugari� svoj odklon od akademizma na�el ze s prvim istrskim ciklusom na za�etku petdesetih let. Kolikor je kasneje sprejemal pobude iz zahodnega sveta, jih je osvajal zmerno in posredno, ko so �e do�ivele svojo preobrazbo v slovenskem okolju.

PRVI CIKLUS ISTRSKIH KRAJIN V PETDESETIH LETIH IN FIGURA V PROSTORU

Prva dela, ki jih je Lugari� naslikal takoj po koncanem �tudiju, so pravzaprav �e akademske �tudije. Mladega umetnika so privla�evali portreti. Modele je postavljal skoraj dosledno frontalno in jih upodabljal doprsno ali do pasu.Ozadje je ostalo nevtralno, prevladujejo pa temni in umirjeni ateljejski toni.

Vendar so barve ze nanesene v razmeroma �irokih in �e rahlo pastoznih potezah. Med zgodnjimi portreti najbolj izstopa upodobitev starega o�eta z letnico 1950, ki je nastala se v �asu �tudija. Skodela, iz katere zajema starec, je kompozicijsko in barvno sredi��e slike, svetli oval posode pa se v nekaj manj�i intenzivnosti ponovi s star�evim golim celom.

Za Lugari�ev razvoj pa je dosti pomembnej�a prva polovica petdesetih let in njegov prvi ciklus istrskih krajin.Odlo�itev za motive je najbrz treba iskati v takrat precej priljubljenem in pogostem zahajanju slovenskih slikarjev v primorski in obmorski svet. Lugari�evo navdu�enje za oson�eni istrski svet je ostalo �ivo do danes. Do sredine osemdesetih let je zaokro�il �e tri ve�je istrske cikluse, ki vsak po svoje pomenijo premik na Lugari�evi ustvarjalni poti. �Kontrast med toplo rjavino Istre in zelenilom moje, �tajerske pokrajine, me je privabil. Zelenkasti kolorit me nenehno spremlja, koliko je samo tod zelenih odtenkov. lstrske barve pa so tople, rjavkaste, okraste. Vrnil sem se v lstro tudi v najnovej�ih delih, k rde�i zemlji, k raztresenim vasicam, oljkam. � Tako je umetnik sam opisal svoje veselje nad slikanjem v lstri, pa tudi zavezanost doma�i, �tajerski de�eli.Prvi istrski ciklus pomeni razmeroma hiter preskok od povsem realisti�nih, se precej akademskih re�itev do prijemov, ki �e napovedujejo avtorjevo nagnjenost do polabstraktne stilizacije. �e zlasti presene�a Istra z letnico,1951, ki se odmika od tipi�nega rjavega kolorita, povr�ina pa je razbita na pravcati mozaik barvnih otenkov s temnimi konturami. V tem ciklusu je Lugari� �e uveljavil zanj znacilno visoko o�i��e in pogosto zanemarjanje perspektive, ko se predmet upodobitve izena�i z dvodimenzionalnostjo slikovne ploskve.Veliko tega zasledimo v upodobitvi Konavelj (1954), �e posebej pa v istrskih krajinah iz prve polovice osemdesetih let. Soline z letnico 1956 pa �e napovedujejo drugi istrski ciklus, ki ga je Lugari� zaokro�il v drugi polovici naslednjega desetletja. V �lenjenosti pokrajine na pasove, v prevajanju posameznih detajlov v enostavne oblike geometrijskih teles in v igri odsevov na vodni gladini se je pokazalo slikarjevo nagnjenje do abstrahiranja.V drugi polovici petdesetih let je v Lugari�evem ateljeju nastala vrsta upodobitev �ena iz ptujskega okolja. Umetnik jih je naslikal v zaprtem prostoru, pri pranju perila, gnetenju testa ali ko so obdane s kopico otrok. V njih je �utiti slikarjevo �eljo, da nekoliko etnolo�ko ob�utene kme�ke �ene privzdigne nad vsakdanjost. Njihova telesa je razporedil v monumentalizirane trikotne kompozicije in jih upodobil v napetih linijah, ki odra�ajo neizmerno energijo vedno zaposlene �ene in skrbne matere. Prostor ozna�ujejo okna in vrata ter nekaj predmetov, ki se zdru�ujejo v tiho�itja. Skorajda nepogre�ljiva sta slika na steni in �opek ro�, ki pripomore k liri�nemu vzdu�ju.Cvetli�na tiho�itja so stalni spremljevalci Lugari�evega slikarstva. V upodobitve zaprtih prostorov prina�ajo ko��ek narave, kot samostojne kompozicije pa pomenijo za slikarja �oddih, trenutek med dvema krajinama�, a tudi prilo�nost, da preveri svoje znanje.

Zanimiva je slikarska obravnava povr�ine, ki jo je Lugari� razvil proti koncu petdesetih let. Barve je nanasal s �irokimi in pastoznimi potezami �opi�a ali tudi z lopatico, da so se na povr�ini ustvarili grebeni. Temnejse konture, ki objemajo in dolo�ajo obliko teles ter predmetov, pa predstavljajo kompozicijsko mre�o, v katero je ujeta celotna zasnova.

V istem razdobju se za�no nizati upodobitve lukaric. To je motiv, h kateremu se je slikar vedno rad vra�al. Lukarice so del izginevajo�ega sveta iz ptujske okolice. Na Lugari�evih platnih jih sre�ujemo v skorajda tipiziranih dr�ah z dolgimi venci �ebule v rokah. Njihove potegnjene in oglate postave, ki jih obdajajo temnej�e konture, so se najbli�je nekaj mlaj�im upodobitvam Pesnikov.

INTERIERI IN PESNIKI

Na za�etku �estdesetih let je iz Lugari�evih interierov izginila figura. Ostali pa so �opki cvetja, nekaj predmetov s simboli�nim pomenom ter pogled skozi odprto okno ali vrata v oson�eno pokrajino. Pozabljeni predmeti, ki nas opominjajo na odsotnost �loveka, so razpostavljeni po mizah. Navadno nahajamo nekaj sadja, knjigo ali pismo, fotografijo drage osebe in vazo s cvetjem. Na steni visi slika, na prvem platnu iz niza Ve� in lnterierov (1958) pa najdemo tudi kolo.

Interieri in Ve�e so podobe osamljenosti in oto�nosti. Nasprotje med zaprtim prostorom in s soncem o�arjeno pokrajino, ki vabi skozi odprto okno, �e poudarja nostalgi�no razpolo�enje. Odre�itev je v naravi, bi povzeli na kratko.S tak�no oznako najbr� nismo dale� od slikarjevega razmi�ljanja. Lugari� je �ez nekaj let opustil figuraliko in se predal krajini, kolikor pa je se slikal ljudi, jih je vklenil v neminljivi ritem narave.

Tudi v lnterierih je Lugari� barve nanasal s �iroko potezo, jih omejeval s temno konturo in ve�je povr�ine prav po pregljevsko drobil v mozai�ne sestave barvnih lis. Tu in tam se v lnterierih se sre�amo s figuro. Navadno gre za slikarjevo te�njo po poveli�evanju materinstva (Mati z otrokom, 1962) ali pa za napoved novega ciklusa Pesnikov (Avtoportret - Doma, 1957).V Pesnikih si je Lugari� z mnogo bole�ine zastavil vpra�anje o smislu bivanja. Skupina slik, ki po �tevilu ni obse�na, je pa bistvenega pomena za celoten Lugari�ev opus, je nastala med leti 1958 in 1964. Pesniki imajo �isto samosvoj kolorit. Akademsko zeleni in rjavi toni prvih slik, s soncem prepojene barve istrskih krajin, tople rjavine �enskih figur s konca petdesetih let ter barvno svetlo, a oto�no razpolo�enje lnterierov z dodatkom �ivahnih mavri�nih prepletov je zamenjal te�ak rjav kolorit.Pesnikov z novim poudarkom na modrih in turkiznih ploskvah. Poteza �opica je se vedno �iroka, slikar je dostikrat uporabil lopatico, barvni nanos je pastozen, temne konture pa so se razporedile v dokaj strogo mre�o navpi�nic in vodoravnic, ki jih lahko razumemo tudi kot zaprto kletko, nosilko likovne kompozicije, pa tudi vsebinskega sporo�ila slike. Podobno vlogo imajo drobne svetle barvne lise ali tanj�e �rte, za katere se zdi, da so se nehote pocedile slikarju s �opica ali da mu je �opic nekontrolirano zaplesal po ze kon�ani sliki.

Kadar v teh kompozicijah nastopa �loveskega figura, nosijo slike naslov Pesniki, �e figure ni, jih je slikar poimenoval Ve�er ali Le��erba. Pesniki so pravzaprav slikarjevi avtoportreti, v njih je izra�eno Lugari�evo mladostno pesnikovanje. Slikarjevi pesniski listi so ostali skriti v predalu, nikoli jih ni �elel objaviti, zato pa je verze, ki izra�ajo dvom v smisel bivanja, prenesel na platno. Pesniki so navadno upodobljeni ob mizi, katerih povr�ina je zvrnjena v dvodimenzionalnost, na njej pa so razporejeni predmeti s simboli�nim pomenom : le��erba, suhi cvet, mrtva ptica, list papirja. Tem predmetom, katerih simbolna govorica je lahko razumljiva, se ve�krat pridru�i se v slikarstvu manjkrat uporabljen pes, ki ga lahko razumemo kot simbol zvestobe, pa tudi kot �lovekovega spremljevalca skozi dan �ivljenja in no� smrti. Obup, ki ga izrazajo asketske postave Pesnikov, ujete v trdno mre�o temnih kontur, poudarjajo hladne modre in izrazite turkizne barve. Slednje se predvsem v sliki Ob pretrolejki (1964) pojavljajo v izredni intenzivnosti in velikih povr�inah.Pesniki predstavljajo pomembno prelomnico v Lugari�evem slikarstvu. V njih je izpovedal svoje najtemnej�e misli in se nato povsem odvrnil od podobnih mra�nih razglabljanj. lzhod je poiskal v iskri upanja, ki jo izpoveduje v ciklusu Interieri oson�ena pokrajina. Te�ke poteze iz serije Pesnikov so zamenjale rado�ive barve halo�ke krajine. Kljub vsej radosti in soncu, ki za�ari iz krajin posebno ob koncu �estdesetih let, pa je v Lugari�evem koloritu vendarle ostala sled grenkobe v hladnih turkiznih tonih, ki jih ni povsem pregnalo niti najbolj �arko sonce.

 DRUGI ISTRSKI CIKLUS

V drugi polovici �estdesetih let se je Lugari� ponovno posvetil obmorskim motivom. Ciklus smemo �teti za neke vrste �tudijsko dobo, za cas razmi�ljanja o likovnih vpra�anjih, ki predstavljajo most med mra�no serijo Pesnikov in vrsto zelenih in s soncem o�arjenih halo�kih krajin. V Lugari�evi ustvarjalnosti so potovanjem v lstro vedno sledile novosti v njegovem slikarstvu, bila so prilo�nost, da pretrga katero od tradicionalnih vezi. Zdi se, da je Ptuj zavezan tradiciji bolj kot katerokoli mesto na Slovenskem in da mora slikar vsaj za kratek �as spremeniti okolje, �e ho�e spremeniti nacin slikanja.Obmorska pokrajina pa je bila v slovenskem povojnem slikarstvu tako ali tako pobudnica vrste novosti, v trdoti kra�kega sveta so iskali navdiha mnogi umetniki.

V drugem istrskem ciklusu so Lugari�a zanimali trije motivi. soline, �eri in pristani��a. S solinami smo se sre�ali �e leta 1956. Deset let kasneje se je umetnik lotil njihovega upodabljanja na podoben na�in, v pogledu z vrha.Temni pasovi zemlje se nizajo med morskimi polji, v vodni gladini pa se ogledujejo ble��e�e beli pravokotniki solinarskih hi� in trikotni kupi soli. Motiv je sam vabil k poenostavljanju oblik v geometrijsko stroge barvne ploskve in skoraj popolno zanikanje perspektive.

Tudi �eri na morski obali so kar same klicale k abstrahiranju. Slikar je �elel ponazoriti njihov videz s pastoznim barvnim nanosom, ki posnema razjedeno povr�ino kamna. Pas �eri v prvem planu zanemarja perspektivo in raz�lenjene, nekoliko mu�i�evsko ob�utene mehke oblike se razpredajo v spodnjem delu slike. V ozadju pa slikar ni �elel zanemariti globinske perspektive, zato oddaljujo�o se morsko gladino prekinjajo rjave lise otokov.

Podobno so nastajale upodobitve pristani�� in jadrnic. Sprva dokaj realisti�no zastavljeni motivi so se spreminjali v vse bolj geometrizirane barvne lise, kakor so se zrcalile na vodni povr�ini. Iz mozaika kontrastnih barvnih lis je izginila �e zadnja sled perspektivi�nega poglabljanja prostora.

Seveda se Lugari� v tem �asu ni predajal samo obmorskemu svetu. Pri upodabljanju krajine iz doma�ega okolja izstopajo tiste, v katerih je zgradil kompozicijo s pomo�jo mreze navpi�nic in vodoravnic. Tako kot v slikah solin, �eri in pristani��, se je Lugari� tudi v doma�ih krajinah iz istega obdobja omejil na motive, ki so se zdeli �e posebej primerni za poudarjanje mre�aste strukture in za stilizacijo predmetnosti. To so predvsem �tevilne upodobitve brajd, v katerih je slikar lahko uveljavil raster navpi�nic in jih mehko prepletel z jesensko obarvanim listjem.

V tej povezavi moramo omeniti tudi �tevilne Lugari�eve zimske krajine. Ne bi jih mogli strniti na eno samo obdobje, hladnemu razpolo�enju zasne�ene pokrajine je bil Lugari� vedno naklonjen. V zgodnjih letih je slikal zime v temnih barvah, celo sneg je imel rjavkast pridih. Kasneje se je belina iz�istila do ble��ave, zasijale pa so tudi hladne modrine. V vseh teh upodobitvah se je uveljavila kompozicijska gradnja s pomo�jo rastrov, ki jih v prostrani zasne�eni pokrajini ustvarjajo brajde in plotovi okrog kme�kih domov, pa tudi gole drevesne veje in senene kopice.

 HALO�KE KRAJINE OB KONCU �ESTDESETIH IN V SEDEMDESETIH LETIH

Lugari�eve halo�ke krajine s konca �estdesetih let so pravo nasprotje oto�nim Interierom in mra�nim Pesnikom.  Slikarjevo paleto sta obarvala sonce in zeIenilo doma�e �tajerske de�ele. Krajine, ki so nastale okrog leta 1969, lahko pojmujemo tudi kot sIikarjevo vrnitev od preizku�anj v istrskih motivih. Lugari� se je ponovno zatekel k doma�i krajini in k bolj realisti�nim re�itvam. Pridobitve iz drugega istrskega ciklusa pa niso ostale pozabljene. Tako se v prvem planu �e vedno pogosto pojavijo brajde kot nosilke kompozicije, v�asih pa vlogo kompozicijske mre�e prevzamejo lojtrski vozovi ali kupi bu�.Tudi kadar so v krajino postavljeni ljudje, so povsem podrejeni njenemu ritmu. Postave spremIjamo v nekaj zna�ilnih dr�ah pri poljskem delu ali pri po�itku, kakor so se izoblikovale v so�asni risbi.

Sliko Halo�ki motiv iz leta 1969 smemo �teti za osrednje delo iz tega obdobja.Zna�ilna in s soncem obsijana halo�ka pokrajina se je v slikarjevih o�eh razdelila na pasove, ki se nizajo od spodaj navzgor, od pastirskega prizora s kravami ob spodnjem robu preko rumenih pravokotnikov polj do vrha zaobljenih gri�ev in neba, ki ga prepredajo koprene oblakov. Na pasove in pravokotnike razdrobljena povr�ina platna pa ima tudi svoje sredi��e, kamor se v diagonalah stekajo temne konture, ki obrobljajo z vehementnimi potezami izpeljane barvne lise. Haloski motiv napoveduje preobrat v Lugari�evi krajini. Med leti 1974 in 1977 je umetnik naslikal skupino Haloze z izrazito �irokimi in vehementnimi potezami. Kontrastne barvne lise so v Halo�kem motivu se zmeh�ane z nekaj pentljastimi linijami in z barvno skalo, v kateri je se nadih ne�nosti, predvsem pa z neko komaj zaznavno meglico, ki prepreda celotno povr�ino platna. �ez nekaj let pa je slikar isto pokrajino upodobil s prekipevajo�o silovitostjo. Barvne lise, ki jih je nanesel v dolgih, energi�nih zamahih �opi�a, so se pove�ale ter dobile skoraj geometrijsko �isto obliko. Kljub prepoznavnosti motiva najdemo v halo�kih krajinah iz srede sedemdesetih let vse tisto, kar je Lugari� raziskoval v Solinah, ki jih je pripeljal skoraj do abstrakcije. Tovrstni halo�ki motivi so malo�tevilni in zato toliko dragocenej�i. V njih je ujeta vsa tista skrita notranja mo� halo�ke de�ele, kakr�na v�asih privre na dan in preglasi pasivno in nostalgi�no mehkobo.Smemo jih �teti za osrednji in najkvalitetnej�i del Lugari�evega opusa, v katerem sta se�eta slikarjev ob�utek za doma�o krajino in njegov osebni temperament. V tej skupini krajin je slikar praviloma opustil figuro. Kadar pa se ta izjemoma le pojavi, na primer v Ora�u (1974), je skoraj do nerazpoznavnosti ujeta v ritem barvnih lis, pa tudi odrinjena na kompozicijsko manj pomemben rob slike.

 OSEMDESETA LETA

Osemdeseta leta so �as slikarjevega vra�anja k nekaterim �e obravnavanim motivom in razmi�ljanjem iz preteklih obdobij. Nekaj upodobitev Dona�ke gore z letnico 1980 se loteva krajine na na�in, v kakr�nem so nastale Haloze iz srede sedemdesetih let. �iroke poteze �opi�a so ustvarile razmeroma velike barvne ploskve geometriziranih oblik, ki jih poudarjajo temnej�e konture. Barvni nanosi so se stanj�ali, tu in tam celo do prosojnosti in barvna skala se je osvetlila ter postala ne�nej�a.

Tudi v cvetli�nih tiho�itjih, teh ve�nih spremljevalcih Lugari�evega slikarstva, se je pojavila nova te�nja po poeti�nosti ter ne�nih in svetlih barvah spomladanskega cvetja, ki prepreda celotno povr�ino platna. Iz prve polovice osemdesetih let je tudi tretji istrski ciklus. Ve� upodobitev Istre sicer nosi tudi druga�ne letnice, a vendar se zdi, da se istrski motivi pomno�ijo takrat, ko Lugari� zaokro�i katero od svojih pomembnej�ih obdobij. Takrat v povsem druga�ni pokrajini in v druga�nem razpolo�enju nabira mo�i in se presku�a za nekaj novega. Istre iz osemdesetih let so spet ugla�ene na zna�ilne rjave barve, ki pa so poudarjene z mo�nimi rde�kastimi toni. Povr�ina poslikanega platna se je razdrobila v �are� in nemiren preplet barvnih lis. Slikar je ponovno poudaril pogled z vrha in pokrajina kot da je zanihala pred njim, o�ar�ena z divjim poletnim soncem.

Koncem osemdesetih pa se Lugari� vra�a k upodobitvam �ena, ki so obvladovale njegovo slikarstvo ob koncu petdesetih let. Zdi pa se, da je nekoliko foklorno ob�uteni motiv postal skorajda nepomemben.Neopredeljeno ozadje so prekrili �iroki, zdaj ni� ve� pastozni nanosi barve, ki je tonsko ugasnila. Tople rjave s konca petdesetih let so zamenjali hladni modri in sivi toni. Figura je ostanek predmetnega sveta, ki se mu Lugari� ni nikoli izneveril, vsa izpovednost teh �ena pa je osredoto�ena v rokah, ki so naslikane prav po oeltjenovsko in predstavljalo kompozicijsko tezi��e slike.

Lugari�a navadno ozna�ujemo za temperamentnega kolorista, ki se je opredelil za tradicije postmodernizma. Oznaka sicer dr�i, a je pre�iroka, da bi predstavila vse, kar je ustvaril ta ob�utljivi krajinar, ki se je posve�al tudi figuraliki. V pedesetih letih slikanja je za�el vrsto poti, ki jih je �ez �as opustil in se kasneje spet vra�al nanje. V na�em pregledu smo jih sku�ali na kratko predstaviti, Lugari�a pa postaviti v �ir�i okvir slovenskega povojnega slikarstva. Ve�ji pregledi sodobne slovenske likovne umetnosti ptujskega umetnika nemalokrat pu��ajo ob strani. Njegovo slikarstvo �e ni presku�alo v najnovej�ih tokovih, ostajalo je v varnem zavetju barvnega realizma. Tak�ne ustvarjalce pa likovna kritika kaj rada spregleda, �eprav se je Lugari� z upodobitvami halo�ke pokrajine dvignil �nad povpre�je slovenskega krajinarstva�.

Albin Lugari� pa se je zavezal tudi likovni preteklosti rodnega Ptuja. Je nadaljevalec bogate tradicije in naslednik slikarjev Janeza Me�ana in Jana Oeltjena. Oplaja se z minulostjo, s svojo umetnostjo pa postaja tudi sam del Ptuja.

 IZ UMETNIKOVEGA �IVLJENJA

Albin Lugari� se je rodil 9 avgusta 1927.  Bil je peti od �estih otrok Viktorja in Marije Lugari�, rojene Kleindienst. Med leti 1934 in 1938 je hodil v osnovno �olo na Bregu pri Ptuju, nato pa se �tiri leta na ptujsko gimnazijo. 0d leta 1942 do 1944 je bil dijak umetnoobrtne �ole v Gradcu. Na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost je bil sprejet leta 1946. Njegovi profesorji so bili: Bo�idar Jakac, Gojmir Anton Kos, France Miheli� (Miheli� ga je u�il risanja �e na ptujski gimnaziji), Slavko Pengov, Nikolaj Pirnat in Marij Pregelj. Lugari� je diplomiral leta 1950 pri Gojmiru Antonu Kosu in nato �e dve leti obiskoval specialko za slikarstvo pri istem profesorju.

Po koncanem �tudiju se je Albin Lugari� vrnil v doma�e mesto. Leta 1953 je postal �lan Dru�tva slovenskih likovnih umetnikov in se zaposlil kot u�itelj risanja na osnovnih �olah na Hajdini pri Ptuju in v Lovrencu na Dravskem polju. Po upokojitvi Janeza Me�ana je leta 1956 prevzel profesuro na ptujski gimnaziji, u�il pa je se na treh ptujskih osnovnih �olah.. Istega leta je odpotoval na �tudijsko izpopolnjevanje v Pariz.

Leta 1961 si je Albin Lugari� ustvaril dru�ino. Poro�il se je z u�iteljico Vero Bab�ek. Med leti 1962 in 1968 so se jima rodili h�erka in dva sinova. Spomladi 1987 se je Lugari� upokojil.

Albin Lugari� ves �as �ivi in ustvarja na Ptuju (Vespazianova pot 7.). Dela tega plodovitega slikarja hranijo mnogi zasebniki, najve� na Ptuju in v Mariboru. Njegove slike so v vseh krajih, kjer se je udele�eval slikarskih kolonij. V stalnih zbirkah pa Lugari�eva dela hranita Umetnostna galerija Maribor in Pokrajinski muzej Ptuj.

Lani je umetnik praznoval svojo sedemdesetletnico,v okviru katere so bile pregledne razstave v Ljubljani , Mariboru in na Ptuju.To je bila spet enkrat prilo�nost za poglobljeno preverjanje najva�nej�ih postaj v obse�nem opusu priljubljenega slikarja.

 POMEMBNEJ�E SAMOSTOJNE RAZSTAVE

1955-Mestni muzej,Ptuj

1956-Umetnostna galerija,Maribor

1963-Umetnostni paviljon,Slovenj Gradec

1967-Razstavni salon Rotov�,Maribor

1975-Avla Mestnega gledalisca,Ljubljana

1978-Likovni salon,Celje

1980-Galerija ARS,Ljubljana

1981-Hotel Radin,Radenci

1985-Szombathely,Madarska

1987-Galerija na ptujskem gradu,Ptuj (pregledna razstava ob �esdesetletnici)

1988-Savinovo raztavi��e, �alec

1990-Razstavi��e SMELT-a,Ljubljana

1991-Razstava ob otvoritvi galerije Florijan,Ptuj

1994-Razstava ob otvoritvi Kme�ke banke,Ljubljana

1996-Galerija �ula,Maribor

1997-Galerija Dru�tva likovnih umetnikov Maribor

1997-Vodnikova doma�ija, Ljubljana

1997-Pregledna razstava ob sedemdesetletnici na Ptujskem gradu

1997-Galerija Florijan, Ptuj (skupaj s sinom Mir�em)

Izdelek ustvaril

Spiderman: Dardo