Ljubezen ni nekaj trajnega, stalno se spreminja. Bolj kot odraščaš ugotavljaš, da ima ljubezen več 
obrazov. Na začetku se mogoče zaljubiš v znanega igralca/igralko, sanjaš o vajinih skupnih 
avanturah, izletih, sanjaš, kako te objema in poljublja. A naenkrat se zgodi – zaljubiš se in tvoj 
partner prav tako, največkrat se to zgodi med fantom in dekletom (lahko pa tudi med dekletom in 
dekletom, ter fantom in fantom). Takrat je vse rožnato, ptički pojejo in sonček sije. 
A saj veš ljubezen lahko tudi mine, zato pazi, da ne izgine!

KAJ O LJUBEZNI GOVORIJO PSIHOLOGI?

Ljubezen je občutenje, 
        predanost drugemu.
Ljubezen je doživljanje
       močne naklonjenosti, vezano je na ljudi,
       živali, predmete, naravo, idejo.
Ljubezen je čutenje želje po
        združitvi z drugim človekom.
Ljubezen je doživljanje in čutenje
       sreče ob misli, bližini ali telesnem stiku
       z drugim človekom.

KAJ PRAVIJO O LJUBEZNI ZALJUBLJENI?

Ljubezen je kot mavrica: ko jo gledaš 
       od daleč je nepopisno lepa,
       ko pa se ji približaš- izgine.
Ljubezen je mozaik, ki ga 
        sestavljaš vse življenje. 
Včasih ne najdeš vseh delčkov 
        in takrat si nesrečen.
Ljubezen je kot metulj, ki mu 
       ne moreš ukazovati, katere cvetice 
       naj ljubi. Želi biti svoboden in,
       če ga zapreš v kletko umre.
Brez ljubezni bi bil svet brez
        vonja, barve in okusa. Izginil bi v 
        temi in ne bi bilo ne rož, ne
        vetra in ne ljudi.

ZAKAJ SE ZALJUBIMO?

Strokovnjaki pravijo, da je za to odgovoren ljubezenski hormon, ki vzpodbudi ljubezen, poželenje 
in trpljenje. Verjetno se vsakemu človeku počasi izoblikuje nekakšen vzorec s pomočjo katerega 
se odziva na določene značilnosti drugega človeka. Odvisno od izkušenj in spominov se ta vzorec 
stalno dopolnjuje in spreminja. Če nek/o dekle, fant ustreza tvojemu vzorcu, se začne v tvojem 
telesu izločati ljubezenski hormon – in v trebuhu zaznaš občutek, kot bi frfotali metulji.